Obvestila samo v portugalščini, stevardese niso vse znale angleško, mi pa čakamo. Potrpežljivi apezejevci smo se odločili za posebno vrsto protesta - začeli smo s slovenskimi ljudskimi. Ostali ujetniki so bili navdušeni, prejeli smo stoječe ovacije. Ljudje so spraševali tudi po naših cedejih. Po eni uri čakanja pa nam eden od poslušalcev končno razloži situacijo. Letališče v Sao Paulu, kjer bi morali pristati je imelo obdobje “high traffic” in so nas preusmerili v Rio de Janeiro. Groza, imeli smo ga pred očmi, pa smo ga gledali le skozi šipo na avionu. Copacabana, lepe plaže, … No, pa smo potem končno spet vzleteli in še kako uro leteli do Sao Paula, kjer so nas končno sprejeli na trdna tla. Ne boste verjeli, ampak nikoli do sedaj nisem razumel papeža, zakaj poljubi zemljo po prihodu z letala. Sedaj mi je bolj jasno… Tam smo še malo čakali na avtobus, potem pa smo se odpeljali do hotela - kakih 30 km od letališča. Hotel je bil super, vsaj to… Spat smo šli okrog treh po lokalnem času, to je okrog sedmih po slovenskem. Če izračunamo smo bili na poti okrog 30 ur, če upoštevamo še vožnjo z avtobusom iz Ljubljane do Milana in čakanja na letališču. Tako smo se nam ni bilo treba “uspavati” z obiski lokalov in… No, mogoče kdaj drugič več o tem. Zjutraj je bil vodja poti prijazen in nam je pustil spati do desetih. 
Po zajtrku smo odšli na kratek sprehod po bližnji okolici hotela.
Vrnili smo se opoldne. V hotelu sta nas že čakala predstavnik in predstavnica Zveze Slovencev v Braziliji gospod Peter Slavec in gospa Frančiška Brunček.
Po sprejemu sta nas odpeljala do restavracije, kjer nas je pričakal še gospod Friderik Hlebanja, ki je tudi počastil zbor s kosilom. O brazilski hrani bi lahko napisali dodatno poglavje, mogoče o tem kdaj drugič.
Za okus lahko napišem le, da smo jedli na način All you can eat, seveda z vsemi možnimi vrstami mesa, ki ga premore Brazilija.
Po “požrtiji” pa smo se gostitelju tudi zahvalili z nekaj pesmimi in gospe Frančiški zapeli Vse najboljše. Sedaj se odpravljamo na vajo, zvečer pa bomo imeli koncert v dvorani Nemškega kluba.
Zapisala Valentina in Tilen, vodji poti
5 komentarjev:
Ju nid ganz for protekšn egenst ze Žermanz.
BTW, lepo da ste pršl, sam zdej bo treba pa delat, da ga nauste sral, pa da boste ubogal Uršo, pa tak.
Ajde!
Marko.
Gospod Hlebanja je pa verjetno rojen na Srednjem Vrhu nad Gozd Martuljkom.
Lep pozdrav APZ-jevcem in žurirajte 1oo/H, poseben pozdrav Špeli.
Maja
Vse lepo in prav, ampak Vodopivci s(m)o še vseeno carji!
Lepo, lepo, kar uživajte v vsem, kar vam je dano. Slovenija je res majhna, toda slovenci po svetu so veliki, kar sedaj osebno spoznavate.
Blog je odlična ideja, še posebno, če ga najdeš pred Barbarinim obvestilom in v njem uživa vsa naša "žlahta".
Pozdrav vsem, največjega moji Rožy,"mami Urši" pa - naj bo mirnih živcev in naj se pusti potegniti v vrtinec veselega dogajanja.
Irena
No, res lepo da uživate :) Eni smo vam skorajda favš, hihi :)
Objavite komentar