6. dan: Pod svobodnim brazilskim soncem

Navdušujočim stoječim ovacijam več kot 300 glave publike je sledila spanca željna noč – nekoliko toplejša od pričakovanj. Zjutraj smo se po priporočilu gostiteljskega zbora podali v Nacionalni park zvezne države Brasilia. Enega od izvirov mineralne vode so domiselno preuredili v brezplačno javno kopališče.


Da so se tudi bolj zagoreli apezejevci počutili kot bledoličneži, verjetno ni potrebno posebno poudarjati. Vsekakor pa je bila to zanimiva prezentacija brazilske pestrosti v karakterju in barvnih odtenkih. Odlično nam je šlo tudi pri navezovanju stikov z ''domorodci'' – ženske so se fotografirale s postavnimi fanti; mlade Brazilke so Vesno in Minko učile njihov tradicionalni ples; Nino, Ano in Andrejo pa so ogovorili postavni štirinajstletniki.
Raziskovalni duh nas je hitro pripeljal do virov kokosove vode v naravni embalaži (ni bilo težko, prodajali so jih – kokose namreč – v kioskih ob bazenu).


Drugi so se predajali običajni strasti – taroku (nadvse uspešen dan je imela Tereza); tretji pa so se preprosto le relaksirali.


Nekaj pa se nas je podalo na raziskovanje džungle, ki seveda predstavlja glavnino tega nacionalnega parka.


Poslušajte zvoke džungle

A pozor!! Opozorilna tabla ob rečici navzdol nas je ljubeznivo opozarjala na verjetnost bližnjega srečanja s kobrami …
Ob 14h smo na poti nazaj proti avtobusu na drevesu opazili majhno opico, ki je grickala kreker, kar je še okrepilo našo lakoto.

Šli smo v center mesta v enega od shopping centrov, kjer je pestra ponudba zadovoljila naše prehrambene in nakupovalne potrebe.


Ob 17:30 smo se odpeljali nazaj v hostel, skupinica entuziastičnih fotografov pa se je odločila še za ogled sončnega zahoda s ploščadi TV stolpa.




Na njihovo žalost so jim ga pred nosom zaprli. Zvečer smo se odpeljali nazaj v mesto v churrasquerio Buffalo, kjer so nas pogostili člani zbora Coral Brasilia.




Brazilsko petje





Moto večerje je bil: pojej kolikor lahko in čim več … predvsem mesa.




Lepo je biti vodja poti na prost dan: pevci se neverjetno resno držijo dogovorjenih ur in navodil vodij … Le kako bo jutri, ko nas zopet čaka resen celovečerni koncert?


Urša Š. in Franc, vodji poti