Ob 9.30 je bil odhod izpred hostla na zadnji koncert te turneje. Doleti nas novo presenečenje: ne gremo z našim avtobusom, ampak s kombiniranim metrojem.
Sledi glasno protestiranje … le kdo bo nosil težke note potem skozi cel Rio de Janeiro? Kakorkoli, četica apz-jevcev se odpravi do postajališča javnega prevoza, toda avtobusa ni in ni … Sedaj lažje razumemo brazilske navade: zamujanje – počasi se jih navzemamo tudi mi.
Toda kako naj nastopimo ne-upeti? Urša nas zvabi v stransko ulico, kjer s pomočjo glasbenih vilic začnemo z našim do-re-mi. Ob tem si le predstavljajte začudene poglede mimoidočih.
Zmoti nas prihod mestnega avtobusa, ki pa izgleda bolj miniaturno. Ker smo vajeni najrazličnejših (pevskih) postavitev, se tudi v avtobus uspešno zložimo.
Sledi divja vožnja po strmi kockasti cesti z ostrimi ovinki, ki jo lahko primerjamo z vlakom smrti v Gardalandu.
Ko prispemo do vrha “Parque das Ruinas”, se na hitro pripravimo za nastop pred polno dvorano pesmi željnih poslušalcev. Misija: koncert – odlično opravljena ;). Ko se že pripravimo na odhod z odra, zaslišimo iz publike: “Še eno pesem, prosim!” Neverjetno, še en Slovenec v Braziliji.
Zanimivost predela Santa Tereza je tudi star tramvaj, ki pelje prav do centra mesta. Žal prenatrpan, da bi lahko sprejel cel zbor, zato izberemo kar klasičen prevoz.
Nekaj pa je potrebno pustiti za drugič … ko bomo čez leta zopet prišli v Brazilijo.
Ta dan nas je spremljal Marko – pevec pri zboru Coral Brasil. Veli nam izstopiti pred nekakšno majevsko piramido, ki se kasneje izkaže za mestno katedralo.
Kot večina brazilske arhitekture je tudi ta opremljena z ogromno vitraži.
Po ogledu se razdelimo na manjše skupinice in vsaka se odpravi na svojo stran raja … najprej na kosilce, potem pa brž na plažo, ali pa še malo po mestu.
Česa vse človek tukaj ne vidi!
Na eni izmed mestnih plaz
Copacabana
Kdo bo koga - mi val, ali val nas?
Hitro ven pred naslednjim ogromnim valom!
Glavna točka tega dneva pa je predzadnji žur turneje. Odpravimo se v Samba klub. Na začetku je bila samo glasba, ko pa prispemo mi, se zgolj nastop skupine razvije v pravi žur. Švic je tekel v potokih. Na plesišče smo spravili tudi maestrino, ki je z boki je razgibavala brazilsko sceno.
Najbolj vestni so se po divjem plesu odpravili očedit kar v morje. Več o tem samo pod ZAUPNO!
Da je Rio res nevarno mesto, so dokazali tatovi na plaži Copacabane. Na srečo se nam ni zgodilo nič hujšega, le nekaj stvari je zamenjalo lastnika.
Andreja J. in Neža
Ni komentarjev:
Objavite komentar