4. dan: Apezejevci hočejo pravljico (kje si Bilčar?)!

“Problem yes, problem no,
sorry mister, I must go.
We are going to Brasil –
it’s good country for asil …”

Nočna vožnja v tresočem se avtobusu, slišati je vse mogoče: od pogovorov do šaljivih pesmic in drugih glasbenih vložkov. Kmalu po postanku (med njim so Toni, Martin F. in Žože do sitega nahranili našo Minko) nad potnike brazilskega avtobusa leže utrujenost, nekateri še vztrajajo pri buljenju v črni LCD (film so poimenovali “Dokumentarec o Črni Gori”), drugi pa že nestrpno pričakujejo večerno pravljico …

Nekega dne zgodaj dopoldne se je gruča apezejevcev zbrala pred hotelom Formula 1 s kupom prtljage. Ker se jim ni prav nikamor mudilo, so se odločili za izlet v mesto – manjša skupinica je že na prvem križišču zavila desno raziskovat brazilsko favno, večina pa jo je ubrala levo, saj imajo raje rožice.
Največ rožic v velikanskem mestu najdemo v parku Ibirapuera, do katerega so naši apezejevci prišli precej hitro. Najprej so zagledali prelepo jezero, obdano z raznobarvnim cvetočim drevjem, v vodi pa so plavali črni labodi in cel kup drugih pravljičnih ptic.

Vesnica jim je velikodušno podarila svoje krekerje, ostali pa so uživali v predstavi. Potem jih je pritegnil še afro-brazilski muzej, v katerem so našli utrinke iz zgodovine afriške kulture v Braziliji.
Medtem je mala skupinica apezejevcev iskala živalski vrt; ker je mesto ogromno, so preizkusili podzemno železnico in na plano spet pokukali kar daleč od središča mesta sredi revnejše četrti. A živalski vrt je bil še nekaj kilometrov naprej! Na srečo sta jih prijazna šoferja taksijev odpeljala prav do vhoda v kraljestvo živali.

Živali so bile zelo vesele obiska iz Slovenije, saj se to ne zgodi prav pogosto, zato jim je vsaka izmed njih pokazala kak trik; prijazna vidra jim je pokazala preval in skok v vodo na glavo, pingvinčka potapljanje na dah, sibirski tiger svojo športno zadnjico, kamela umetnost vstajanja s tal in še in še …

Po napornem dopoldnevu so vsak na svojem koncu padli v mrežo lakote; na srečo so jo dovolj hitro premagali. Uživanju v brazilskih dobrotah je sledilo ogledovanje mesta – spet vsak po svoje. Večina se je znašla v samem centru megalopolisa, kjer so obiskali nekaj mestnih znamenitosti, lokalov, trgovin, zanimivih oseb ipd.

Vsega lepega je enkrat konec in sredi popoldneva so se vsi spet zbrali pred hotelom ter se vkrcali na mega-bus za več kot poldnevno vožnjo proti Brasilii – glavnemu mestu največje južnoameriške države.

Kaj sledi?
Pe(i)tje? Dokumentarec o Črni Gori? Vaja? Razvrat? Spanje? Hhrrrrrr ...

Preberite jutri!!!

Za današnji blog: Minka in Jaka