8. dan: Brazilija na Prešernov način

Na busu smo se peljali,
kot da bi v otroški postlci spali.
Kar naenkrat – kot iz nule,
nekaj nate se usuje.
Pločevinka, torba ali mapa,
bilo je kot sredi Vietnama.
Na nas zgrnile so se črne sile,
saj so nam totalno cesto zrile.
Treslo je tako močno,
da smo hitro pozabili,
da smo prej že nekaj spili.
Po tresenju smo ugotovili,
da za sabo velik del poti smo že pustili.
Bolečina je splahnela,
ko oko zagledalo sobo je hotela.
Ko na recepciji se zglasiva,
je problem, da najina portugalščina je ušiva.
Ker si tudi z angleščino nisva pomagala,
kaj hitro po vodiča sva poslala.
Ko v sobah smo se nastanili,
smo se na kosilo napotili.

Za jurja – meso, zelenjava, sadje ter priloge,
zraven pa še dve nadloge.
Dva brazilčka srečna in vesela,
sta nam uigrano iz srca zapela.
Ko trbuhe smo napolnili,
siti v hotel smo se vrnili.
Hotel so še gradili,
zato hitro na pomoč smo priskočili.
Ker prenočišče ni poceni,
smo delali kot sršeni.
Namesto, da bi spali,
smo optične kable polagali.
Nekateri gradnjo so odložili,
da bi mačkov iz sob se znebili.
Urša na pomoč je priskočila,
ob štirih na vajo nas napodila.

Vajo v hotelu smo imeli,
tam smo se kot slavčki upeli.
Dva sta pa zamudila,
saj ju ura ni zbudila.
Voznica je poskrbela,
da nas glavica ni bolela.
Kot zmeraj Urša nasvete je delila,
nam nekaj pametnega je zasolila:
“Človek mora, da vsakič, ko usta odpre,
pride vn kaj pametnega!”
Ko v dvorano smo prispeli,
smo na hitro akustično vajo imeli.
Schnitke, Martin, Forte in ljudske,
so po prostoru odmevale kot lovske.
Ob 8h peti naj bi vsi začeli,
toda Brazilci resno tega niso vzeli.
Ko ob 10h začeli so peti,
nismo bili nič več ogreti.
Pesmi vesele Afričani so zaigrali,
zraven so si še z bobni pomagali.



Ko na oder smo stopili,
nismo hitro zaključili.
Trudili smo se res zelo,
a vse skupaj malo žalostno je bilo.
Ker pa občinstvo veselo je bilo,
se mi nismo sekirali zelo.

Nato nas na večerjo so napotili,
prej še urco čakati so nas pustili.

Ob 12h večerjo smo imeli,
da bomo drug dan spet lepo lahko peli.

Ko v sobe smo se zaklenili,
smo se hitro vsi v postelje poskrili.
Spali smo vsi,
kot da v otroški posteljici bi bili.

Nina & Žože