Na ogled mesta nas je popeljal gospod Abraham Lincoln, ki smo ga klicali kar mr. President. Vodil nas je do katedrale s prekrasnimi vitraži, ki jih obdaja poživljajoča voda.
Njeni zidovi so prenašali vsak šepet iz enega konca na drugi konec cerkve. Kot pravi APZjevci smo morali preizkusiti akustiko in bila je zelo dobra …
Nadaljevali smo pot po aveniji in pristali v kljunu ptice – na trgu Dveh oblasti.
Le tega obdajajo palače in ministrstva, parlament in spominski muzej Zaslužnim v bojih za samostojnost Brazilije.
Podzemlje skriva načrte in maketo mesta Brasilije, ki je začelo nastajati leta 1960 in je sredi ničesar zraslo v treh letih.
Mesto obkroža umetno jezero, ki ga je mogoče prečkati preko prekrasnega visečega mosta. Tu turistom ponujajo brazilske hotdoge kar iz kombijev.
Zadnja postaja ogleda je bil televizijski stolp.
S te najvišje točke se ponuja razgled na celotno mesto. Čeprav je bil pogled prekrasen, je APZjevke še bolj pritegnila zanimiva tržnica z pisanimi stojnicami, polnimi ročno izdelanega nakita, tekstila in ostalih brazilskih drobnarij. Po brezglavih nakupih smo v informacijskem centru hoteli izvedeti, kje je najbližja restavracija, pa niso razumeli angleško, zato smo se odpravili kar do najbližnje samopostrežne stojnice, kar se je izkazalo kot odlična rešitev, saj je bila hrana zelo okusna in smešno poceni.
Prosto popoldne je kmalu minilo in čisto pregreti smo ob 16.00 začeli z vajami za večerni koncert.
Ta se je pričel v stilu nogometne tekme, saj nas je polna dvorana sprejela z gromkimi vzkliki in topotanjem z nogami. Navdušenje se je preko koncerta le še stopnjevalo, na koncu pa so nas nagradili s stoječimi ovacijami.
Med razgreto publiko, ki je vdrla na oder, je bila tudi Darja – Slovenka, ki že 13 let živi v Braziliji. Sledilo je kratko druženje, med katerim so razgrabili CDje. Domačini nas skoraj niso spustili na dolgo – 11-urno pot proti Itabiri. Dva Brazilca sta se nam pridružila in v zadnjem delu avtobusa se je razvnela prava APZ – brazilska žurka. Posledice so se čutile še drugi dan.
Pozdravčki iz prijetnega balkončka »Pri Jaku in Gogotu«,
Andreja J. in Špela
3 komentarji:
Prosta obnova:
Jutri je bil tu. Po dolgem spancu se je zbudil. Čakala je, da ga odpelje. In zidovi njenih prsi so prenašali šepet njegovih sanj na drugo stran vzdihljajev. Moral jo je preizkusiti. Od tam je nadaljeval in z ustnicami pristal na trgu njene oblasti. Odprl je in vstopil v podzemlje palače njene samostojnosti. Vzhičen je bil, ko je začutil, kaj je zraslo iz nič v le sedemnajsth letih. Vsa obkrožena s kapljicami sebe ga je zvabila do najvišje točke. Bila je tako okusna, in ko se je večer stopnjeval, ga je sprejela z gromkimi vzkliki. Počutila se je, kot bi jo bil razgrabil med tem kratkim druženjem. Pregreta ga je čutila pri sebi še ves naslednji dan.
Pa da naoste tega za lahkonoč bral, se bo še kej tazga zgodl, ke kvar mladino!:)))
L.p.
Marko.
Hey everybody!
I'm Rebecca, I met some of you in Brasília (both at the "churrascaria" and the concert on Saturday)... and I'll be in Rio between October 10th and the 14th. Where and when will you perform???
Hey Rebecca!
We will have our first concert in Rio tommorow at 6pm in the church Candelaria.
See you there!
Objavite komentar